Bela krajina TRAIL tek vas ne bo pustil ravnodušnih. Romantična pokrajina na obrobju Slovenije ponuja edinstveno izkušnjo odkrivanja naravnih in kulturnih draguljev ob teku po idiličnih poteh.

Bela krajina je namreč sončna gričevnata pokrajina, ki slovi po belih brezah, steljnikih, beli noši in belem apnencu, kateri nakazuje, da se nahajamo na področju nizkega kraškega sveta. Bela krajina pa je tudi Evropska destinacija odličnosti in Zelena destinacija Slovenije.

Tako edinstvena in tako samosvoja pokrajina na sončni strani Gorjancev boža tekače s svojim milim podnebjem Panoramske ceste kulturne krajine vas bodo peljale med slikovitimi vasicami in trgi, kraškimi pojavi in vrhovi vinorodnih hribov.

Na teku 0105TRAIL boste spoznali skrajni SV del Bele krajine s središčem v Metliki. Spoznajte nekaj zanimivosti, ki vas čakajo, da jih odkrijete na Bela krajina TRAIL teku.

Srednjeveška Metlika se ponaša pisano naravno in kulturno dediščino. Je drugo največje mesto v Beli krajini. V preteklosti je bila pravo stičišče kultur, narodov in ver, med drugim je bila 200 let sedež habsburške Vojne krajine.

Razcvet je mesto doživelo konec 19. stoletja, ko je bila tukaj ustanovljene prva požarna obramba na Slovenskem, prostovoljno gasilsko društvo Metlika tako deluje že od leta 1869 in ima najdaljši staž v Sloveniji. V tem obdobju pa je zaživela tudi prva narodna čitalnica na Dolenjskem in v Beli krajini ter prva hranilnica in posojilnica.

Na enem izmed slikovitih mestnih trgih boste spoznali mogočen metliški grad, kjer imata danes svoje prostore Belokranjski muzej in Slovenski gasilski muzej.

Krašnji vrh je idilično naselje v občini Metlika, ki leži v majhnem žepu ob meji s Hrvaško na skrajnem severovzhodu Bele krajine. Naselje je pozicionirano na sončnem pobočju, pod njim pa so na terasah vinogradi in z rjavo zemljo pogrnjene njive.

Na zgornjem koncu vasi stoji cerkev Svete Trojice, nad njo pa je poraščen vrh z razglednim stolpom. Krašnji vrh je izredno priljubljena izletniška točka. Ob praznovanju 1. maja pa vsako leto poteka že tradicionalni prvomajski pohod na Krašnji vrh, kjer poteka tudi prvomajska slovesnost.

Zdenec “Okno” je studenec, manjši izvir in ga lahko opazimo na poti iz Krašnjega Vrha v Metliko. Tam nas pot vodi pod Radovico med gozdovi mimo zdenca »Okno« pod Slamno vasjo.

Izvir Kapljišče najdemo v istoimenskem naselju v Občini Metlika na nadmorski višini 143,4 m. Naselje ima 29 prebivalcev.

Tudi Bela krajina je polna kraških pojavov. Med številnimi manjšimi kraškimi jamami je tudi t.i. Bečka jama, oddaljena pol ure hoda od Slamne vasi. Bečka jama se odpira ob metliškem vznožju Gorjancev med vasema Slamna vas in Boldraž. Bečko jamo je najverjetneje ustvaril podzemni tok t.i. Priseljenskega potoka.

Suho strugo, ki jo ob povodnji preplavi potok, lahko sledimo vse do več kilometrov oddaljene Kolpe. Vhod v jamo je navpičen. V globini 18 –tih metrov je prostoren vodoravni rov, po katerem teče manjši potok. Jama naj bi bila sicer dolga približno 70 metrov. V njej vidimo številne kapnike in sige, pa tudi mnoge manjše jamske živali, da o netopirjih sploh ne govorimo.

Prvi so se v brezno spustili leta 1968 člani metliškega muzejskega društva. Leta 1985 pa so jo podrobneje raziskali in dokumentirali belokranjski jamarji. Ogleda notranjosti jame, zaradi strmega vhodnega rova, obiskovalcem, brez spremstva izkušenih jamarjev, ne priporočamo.

Belokranjski steljniki so razpoznavni kot značilna kulturna krajina Bele krajine. Na področju Bele krajine srečamo več območij, poraslih z brezovim gozdom in podrastjo orlove praproti. Belokranjci imenujemo te naravne pojave steljniki. Najlepši steljniki se nahajajo na Vinomerju pri Metliki ter pri naselju Marindol, južno od Adlešičev.

Kot bele lepotice se med steljniki dvigajo bele breze, ki še posebej zaznamujejo Belo krajino. Steljniki predstavljajo značilno belokranjsko kulturno krajino, a se — zaradi drugačnega načina kmetovanja kot nekoč — zaraščajo. Z zaraščanjem pa se spreminja in izginja tudi značilna belokranjska kulturna krajina ter tudi tradicija steljarjenja.

Da bi vsaj ponekod ohranili steljnike, so se povezali tri belokranjske občine, Zavod RS za varstvo narave in Krajinski park Kolpa. Gre za revitalizacijo steljnikov. Tako si je na poti iz Metlike proti Drašičem mogoče ogledati tipično belokranjsko steljniško kulturno krajino in sožitje med brezami in praprotjo.

Potoček Jamnik je eden izmed številnih potokov, ki so se izoblikovali na južnem pobočju Žumberačke gore (Gorjancev), severno od naselja Krašnji Vrh. Posebnost potoka predstavljata stik vododržnih in kraških kamnin, ob katerem potok ponira v dve kraški jami.

Povirni del vodotoka teče po zgornjekrednih flišnih plasteh, zato se je tu izoblikoval rečni relief s številnimi manjšimi grapami in izviri. Vode potoka Jamnik pa po približno 600 metrih toka dosežejo plasti zgornjejurskega svetlosivega apnenca in poniknejo v Mlinško jamo. Ob obilnejšem deževju se vodostaj potoka poveča do te mere, da Mlinška jama ne zmore več požirati vse vode. Takrat voda nadaljuje pot po okoli 500 metrov dolgi apnenčasti strugi, ki je večji del leta sicer suha.

Tu dosežejo brezno Pečenevka, kjer pada potok v slikovitem slapu več kot 50 metrov globoko. Nekoč je bilo v dolini mnogo njiv in pašnikov, ki pa jih je danes že zaraslo grmovje in gozd. Pred Mlinško jamo je še po 2. sv. vojni deloval mlin, od katerega je danes ostalo le nekaj ruševin. Med vojno pa so vodno moč omenjenega ponora izkoriščali tudi za proizvodnjo električne energije, ki je oskrbovala bližnjo vas Keseri.

Jama Pečenevka (ali neuradno Pečenjevka) je občasno ponorno brezno na južnem pobočju Gorjancev, severno od naselja Krašnji Vrh, kjer je tudi t.i. vrh. Vhodno brezno se je razvilo ob lokalnem prelomu. Uvrščamo jo k ponornemu delu kontaktnega krasa, kjer se stekajo vode potoka Jamnik, ob visokih vodostajih pa priteka vse do brezna Pečenevka.

Tam v slikovitem slapu pada kar več kot 50 metrov globoko. Brezno Pečenevka je tako s svojimi 230 metri rovov najdaljša in z 98 metri globine najgloblja kraška jama v zaledju Metliškega Obrha. Slovenski in hrvaški jamarji v breznu Pečenevka občasno izvajajo tudi učenje plezalnih jamarskih tehnik in organizirajo raziskovalne tabore.

Izvir Orehovec in manjši kal pod njim se nahajata znotraj naslednjih naravovarstveno pomembnih naravovarstvenih območij in je naravna vrednota lokalnega pomena. Izvir na površje teče iz obzidanega skalnega studenca s kamnito nišo kjer je postavljen kipec lurške Marije.

Lurška Marija naj bi ščitila vodo, njeno čistost s tem pa tudi ljudi, ki jo pijejo. V tem kalu domujejo številne živalske vrste. Mogoče vas presenetijo polži (Srednja haufenija, Vitka iglica), rjava žaba (Sekulja), navadna krastača in pupki (Hribski Urh, Planinski pupek). Kal je nekoč služil vaščanom nad njimi ležečega Krašnjega Vrha, ki so spodaj zajemali vodo za pranje, pitje in napajanje živine.

Cerkve Svete Trojice, napol dograjene brunarice, stoji na zgornjem koncu vasi Krašnji vrh. Nad njo pa je zaobljen in poraščen vrh z vitkim razglednim stolpom.

Vušivka je kraški izvir, ki si svojo pot utira iz skalnega studenca in nikoli ne presahne. Ime je dobil po Ušivski gori, ki leži še nekoliko višje. O njegovi pomembnosti priča tudi tehnična in kulturna dediščina, ki obnovljena stoji poleg njega – vodnjak na vzvod.

Zaradi tipologije gradnje je ta vodnjak še posebej etnološko in prostorsko zanimiv, saj predstavlja enega zadnjih še ohranjenih, včasih značilnih vodnjakov za Belo krajino. Gre za Panonski vodnjak (v Beli krajini so mu rekli vinta, vaga oz utež), saj Bela krajina po kulturni regionalizaciji spada v panonsko kulturno območje. Konstrukcija je lesena, na njo pa je preko lesene palice in verige pričvrščeno vedro za zajemanje vode. Vodnjak na vzvod je moral biti na drugem koncu obtežen z utežjo (kamen, les) ki je le rahlo težja od samega vedra.

Za zajemanje vode je tako bilo potrebno zgolj rahlo potisniti, pri dvigovanju pa je sam mehanizem delo močno olajšal. Vodovod so vaščani Bojanje vasi dobili leta 1965, do takrat pa je Vušivka predstavljala njihov osrednji vodni vir. Velik pomen izvira je omenjen že v zgodovinskih zapisih iz časov Savske banovine.

Naravna plezalna stena stoji v neposredni bližini koče na Krašnjem vrhu. Zraven sta še balinišče in otroška igrala. Na plezalni steni se lahko preizkusijo predvsem začetniki. Obiskovalci pa so navdušeni nad klini v plezalni steni, saj ponujajo pravi gorski občutek.
Domačini ji pravimo kar “belokranjska ferata” t.i. zavarovana plezalna pot.

Na vrhu Krašnjega vrha lahko obiščete razgledni stolp, ki omogoča panoramski razgled na velik del Slovenije in del Hrvaške.

Nad mestom Metlika se dviga vinorodni in razgledni hrib Veselica, zato se Metličani radi pohvalijo, da so edini kraj na svetu, kjer imajo vsak dan V(v)eselico. Veselica je tudi priljubljena razgledna točka domačinov in izletnikov.